RASTLINE, KI PRENAŠAJO POPLAVE

Vstopamo v del leta, ki prinaša slabše vreme, z nižjimi temperaturami in obilico padavin. Dež lahko vodi do poplav na območjih ob rekah, potokih in jezerih. Ker so poplave vse pogostejše, je pomembno razmisliti o rastlinah, ki lahko uspevajo na takšnih območjih, kjer se voda razliva.

avtor
Florjan Meglič
ključna beseda
NARAVNE NESREČE
storitev
Zasaditev dreves in grmovnic

RASTLINE, KI PRENAŠAJO POPLAVE

Vstopamo v del leta, ki prinaša slabše vreme, z nižjimi temperaturami in obilico padavin. Dež lahko vodi do poplav na območjih ob rekah, potokih in jezerih. Ker so poplave vse pogostejše, je pomembno razmisliti o rastlinah, ki lahko uspevajo na takšnih območjih, kjer se voda razliva.

Večina rastlin uspeva na vlažnih ali suhih tleh. Vendar obstajajo rastline, ki se dobro prilagajajo mokrim tlem, tako v krajših kot tudi daljših obdobjih poplav. Te rastline so običajno prilagojene na življenje ob obalah rek, potokov in jezer, kjer se pogosto pojavljajo poplave, vendar ne prenašajo dobro suše.

Preveč vlage v tleh lahko zmanjša kisik, ki je dostopen koreninam rastlin, zato imajo rastline na območjih z visoko vlažnostjo pogosto plitvejše korenine.

Pomembno je tudi, da rastline, ko so v polnem cvetu, niso tako odporne na daljše obdobje poplav, zlasti poleti. Daljša obdobja poplav so za te rastline manj problematična, če se pojavijo pozimi ali spomladi.

V nadaljevanju članka bomo opisali nekaj rastlin, ki se dobro prilagajajo mokrim tlem, krajšim ali daljšim obdobjem poplav.

Ameriški javor (Acer negundo): Ta rastlina naravno izvira iz Severne Amerike in raste ob obalah jezer ter v mokrih gozdovih. Lahko raste kot drevo ali večji grm, doseže višino do 20 m. Je hitrorastoča vrsta in dobro prenaša daljša obdobja poplav.

Črna jelša (Alnus glutinosa): Naravno raste po skoraj vsej Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki. Najdemo jo ob rečnih bregovih, na poplavnih ravnicah in obrečjih z visoko podtalnico. Je drevo, ki doseže višino do 25 m in dobro prenaša daljša obdobja poplav.

Javorolistna platana (Platanus x hispanica): Ta rastlina, verjetno križanec, je razširjena po vsej Evropi in velikem delu Severne Amerike. Raste kot drevo in doseže višino do 40 m. Prenaša kratkotrajne poplave.

Trepetlika (Populus tremula): Naravno raste po vsej Evropi, skoraj vsej Aziji in severni Afriki. Je drevo, doseže višino do 30 m in prenaša krajša poplavna obdobja.

Bela vrba (Salix alba): Naravno raste po skoraj vsej Evropi, zahodni in severni Aziji. Najdemo jo ob potokih, rekah, jezerih in mokrih gozdovih. Je hitro rastoča vrsta, doseže višino do 30 m in dobro prenaša daljše obdobje poplav.

Hrast dob (Quercus robur): Naravno raste po skoraj vsej Evropi in mali Aziji, pogosto na poplavnih območjih. Je drevo, doseže višino do 40 m in prenaša dolgotrajnejše poplave.

Brogovita (Viburnum opulus): Naravno raste po vsej Evropi, na Kavkazu in v zahodni Aziji. Je grm, doseže višino do 4 m in uspeva na rastiščih z visoko vlažnostjo v tleh.

Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides): Naravno jo najdemo na Kitajskem in je hitro rastoča vrsta, ki prenaša kratkotrajna obdobja poplav.

Močvirski taksodij (Taxodium distichum): Naravno raste v jugovzhodnem delu ZDA na močvirnatih območjih. Je hitro rastoča vrsta, ki prenaša visoko podtalnico in dolgotrajnejše poplave.

Rastline se lahko uporabijo v vrtovih na območjih z zastajajočo vlago. Obstaja še veliko drugih rastlin, ki so primerne za takšna območja, vendar smo izbrali nekatere, ki jih lahko najdemo tudi v naravi.

Vse novice

KAKO ZAŠČITITI DREVESA PRED ZIMSKIM MRAZOM?

Zima je za drevesa lahko zahteven letni čas, še posebej za mlada, občutljiva drevesa in okrasne vrste. Mrzel zrak, veter, zmrzal, sneg in led lahko povzročijo poškodbe, ki vplivajo na zdravje dreves in njihovo rast spomladi. S pravimi ukrepi lahko drevesa zaščitimo pred škodljivimi vplivi zime in jim omogočimo, da v naslednjih sezonah uspešno rastejo.

Preberi več

PRAVILNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA

Prvi nasveti za pravilno obrezovanje sadnega drevja za boljši pridelek.

Preberi več