Kaj je posledica zgodnjega cvetenja?
Razlog za zgodnejše cvetenje je povezan z višjimi temperaturami zraka, ki so posledica klimatskih sprememb. Če se temperatura zraka v marcu in aprilu dvigne za povprečno 1 C, lahko pričakujemo, da se bo začetek cvetenja premaknil za 4 do 10 dni prej. To lahko vodi v pogostejše pojavljanje spomladanskih pozeb, saj so občutljive faze razvoja rastlin (kot je cvetenje) bolj izpostavljene mrazu.
Po podatkih iz raziskave, ki jih navaja Žust (2017), se je začetek cvetenja nekaterih sadnih vrst in vinske trte v Sloveniji po letu 1987 začel vsako desetletje nekoliko prej v primerjavi s povprečnim začetkom cvetenja v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Natančneje:
- Začetek cvetenja jablan se je začel 2dni prej na desetletje
- Začetek cvetenja hrušk se je začel 4 do 5 dni prej na desetletje
- Začetek cvetenja češenj se je začel več kot 3 dni prej na desetletje.
Z vse večjimi nihanji temperatur in vse bolj različnimi temperaturami v zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih lahko nastanejo hude poškodbesadnega drevja.
Kakšne so poškodbe sadnih dreves zaradipozebe?
Najbolj pogosto opazimo poškodbe na deblu in ogrodnih vejah, kjer se pojavijo razpoke. Lubje postane rdečkastebarve in odstopa od lesa.
Ste vedeli, da lubje ne poči zaradi mraza ampak zaradi prehitre izsušitve?
Celice zaradi prehitre izsušitve izgubijo vodo in niso več napete, spremembe napetosti povzročijo razpoke na lubju. Tam kjer sonce bolj segreje deblo (južna stran debla) postane najbolj občutljivo. Če so te razpoke manjše, se poleti zarastejo s pomočjo kambija (živi del skorje).
Bodite pozorni na barvo skorje!
Normalno tkivo: svetlo-zelene do belebarve
Poškodovano tkivo: rjavo -rumene barve(ponavadi obnovi)
Mrtvo tkivo: črne barve
Pri nekaterih sortah rjava barva skorje še ne pomeni odmiranja, saj se tkivo lahko obnovi (hruška). Nasprotno je pri jablanah, kjer rjava barva tkiva povzroči odmiranje drevesa.
Pozeble češnje lahko rastejo še 1 leto predn se v naslednjem letu posušijo.
Ali spomladi po pozebi lahko obrezujemo drevesa?
Nikakor! V kolikor jih močno obrežemo se praviloma posušijo. V nekaterih primerih bodo iz debel na cepljenim mestom zrasli novi poganjki, ki jih pustimo in najvišjega privežemo ob deblo, pod kotom 45 stopinj.
Poškodbe mraza so najbolj izrazite:
- Temperature se močno znižajo
- Na mladih in bujno rastočih drevesih
- Na drevesih v mokrih tleh, zaprtihdolinah iz katerih ne odteka hladen zrak
- Na drevesih oslabelih zaradi bolezni inškodljivcev
- Na jeseni obrezanih drevesih
Kako se lahko zaščitimo pred pozebami?
Primerna lokacija drevesa
Pri izbiri lokacije za nov nasad je treba upoštevati mikroklimatske podatke in predvideti najnižje možne temperature, ki se pojavljajo na tej lokaciji v času razvoja, za mraz občutljivejših fazah (cvetenje) izbrane sadne vrste. Poleg tega je treba upoštevati tudi svetlobne razmere skozi vse letne čase. Večina nasadov je zasajena na prisojnih legah, kar lahko poveča tveganje za spomladanske pozebe ,saj je cvetenje sadnega drevja na teh legah zgodnejše. Osojne lege pa običajno zagotavljajo manjše tveganje za pozebe.
Izbor sadnih vrst, sort in podlag
Pozebe so bolj izpostavljene sadnim vrstam, ki imajo zgodnejši fenološki razvoj.
»Fenologija je preučevanje časapojavljanja periodičnih bioloških faz in vzrokov njihovega pojava, ob upoštevanjubiotičnih in abiotičnih dejavnikov ter preučevanje medsebojnega odnosa fazznotraj ene ali več vrst.«
Najbolj občutljive so:
- Mandlji, ki cvetijo zelo zgodaj
- Marelice
- Breskve
- Aktinidije
- Zgodaj cvetoče češnje
- Slive
- Kaki
- Pozno cvetoče češnje
- Hruške
Jablane veljajo za najmanj občutljivosadno vrsto zaradi svojega poznega cvetenja. Zato je v preteklih desetletjih veljalo, da so jablane najbolj odporna sadna vrsta proti spomladanskim pozebam pri nas.
(Soršak, 2018)
Pravočasna in pravilna rez
Rez sadnih dreves je ključen ukrep z auravnavanje njihove rasti in rodnosti skozi vso življenjsko dobo. Zimska rez,ki se običajno izvaja od konca obiranja do začetka brstenja, je ključna za uravnavanje pridelka, saj redči odvečne in manj kakovostne cvetne brste, ter zagotavlja enakomeren razvoj enoletnih poganjkov, kar je pomembno za kasnejšo rodnost dreves.
Jablana se je izkazala za tehnološko prilagodljivo različnim spremembam. V nasadih breskev na pozeblih legah se izvaja manj intenzivna zimska rez, pri čemer se lahko v začetku maja izvede dodatna korekcijska rez. To pomaga ohranjati večji delpridelka po manjši pozebi. Pri korekcijski rezi se odstranijo prazne vejice ali celo polne, če do pozebe ni prišlo. (Soršak, 2018)
Beljenje debel
Zaradi klimatskih sprememb v zadnjih dveh desetletjih so jesenske in zimske temperature višje, kar vodi v milejše zime brez snežne odeje. Posledično se pojavlja zgodnejši razvoj vseh sadnih vrst, pri čemer cvetenje nastopi tudi 2-3 tedne prej v primerjavi s 50-letnimpovprečjem. Za zmanjšanje tveganja pred spomladanskimi pozebami je zato zelo koristno beljenje debel, saj lahko povzroči zamik cvetenja za 3-5 dni.
Bela površina na deblu odbija sončne žarke, zaradi česar se debla segrejejo kasneje. To lahko povzroči kasnejši pretok sokov po končanem zimskem mirovanju. To zmanjšuje tveganje za poškodbe,ki jih lahko povzročijo neugodne vremenske razmere med rastno dobo, kot so suša, deževno obdobje, pozeba in sončni ožigi. (Soršak, 2018)
Nega tal
Vsaka oblika pokritosti tal zmanjšuje oddajanje toplote tal. Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, kompaktnain vlažna tla. Če so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namočimo in pomulčimo, s čimer zmanjšamo izgube zaradi transpiracije rastlin.
Poudarjamo, da se so priporočila ininformacije strokovnjakov naš ključ do uspešnega pridelka.
Veselo učenje o čudovitosti sadnih dreves!
Viri in literatura:
Marko Babnik, Sadne rastline – rez,sajenje in gojitvene oblike; ilustracije Drago Plasajec, 1. natis, Ljubljana:e- Besede, 2023
Andrej Soršak in sod., Tehnološkanavodila za zaščito pred spomladansko pozebo v sadjarstvu, Kmetijsko gozdarskazbornica Slovenije, 2018
https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodila_za_zascito_pred_spomladansko_pozebo_v_sadjarstvu_2018.pdf
.webp)
