Slovenija se uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozdovi pokrivajo več kot polovico njene površine. V času ledenih dob so mnoge drevesne vrste preživele v zavetju toplejših rastišč jugovzhodnega dela Alp, kar je prispevalo k bogati vrstni sestavi današnjih gozdov. Ta pestra sestava gozdov je rezultat odprtih, prehodnih ter reliefno razgibanih pokrajin Slovenije. Raznoliko okolje je omogočilo rast različnih drevesnih vrst, vključno z alpskimi, panonskimi, dinarskimi in sredozemskimi. Pomembno vlogo pri ohranjanju te pestrosti imajo gozdarji, ki so skozi zgodovino skrbeli za gozdove in omogočili, da se je takšno rastlinstvo ohranilo do danes.
Preden se lotimo nege dreves, je treba izbirati ustrezne drevesne vrste za vrt, park ali drevored.
Kaj to pomeni ustrezna vrsta?
Opazovati okolico in se čim bolj zgledovati po naravi, (katera drevesa rastejo v bližnji okolici) tako da izberemo vrste, ki so primerne za naše podnebje in tla. Z izbiro avtohtonih vrst dreves vzgojimo zdrava in estetska drevesa, ki bodo dobro usklajena z lokalnim okoljem. Za različne drevesne vrste pa moramo upoštevati določene naravne zakonitosti.
Obrezovanje za zdravo rast
Obrezovanje izboljša zdravje drevesa z odstranjevanjem bolnih, poškodovanih ali odmrlih delov drevesa. To lahko prepreči širjenje bolezni in okužb ter spodbudi zdravo rast drevesa.
Spodbujanje rasti - Pravilno obrezovanje lahko spodbudi rast drevesa tako, da odstrani konkurenčne veje, ki bi lahko ovirale zdrav razvoj drevesa. To lahko privede do boljše osvetlitve in prezračevanja krošnje, ter spodbudi razvoj močnejših vej.
Obrezovanje zaradi varnosti
Odstranjevanje nevarnih vej, ki so poškodovane ali oslabljene, lahko prepreči nesreče, kot so padci vej na objekte, vozila ali ljudi. Redno obrezovanje dreves v bližini hiš ali električnih vodov zmanjša tveganje za poškodbe in prekinitve oskrbe z električno energijo.
Estetski videz
Obrezovanje dreves lahko izboljša videz krajine in dvorišča ter drevesom doda obliko in simetrijo. Pravilno obrezana drevesa prispevajo k estetskemu videzu okolja.
Ciljo brezovanja dreves je čim prej doseči, da se poškodbe prerastejo.
Obrezovanje ne sme negativno vplivati na njihovo pričakovano življenjsko dobo. Pomembne so optimalne razmere drevesa:
- dobro vitlanost,
- splošno dobro zdravje,
- brezbolezni in škodljivcev,
- primerne vremenske razmere (zmrzal, suša)
Če so pristoni ti dejavniki ali znaki je treba obrezovanje odložiti za določen čas.
Kdaj je najprimernejši čas za obrezovanje dreves?
Takrat, ko drevesu povzročimo, čim manj stresa in hkrati pripomoremo, da so naravni odzivi na poškodbe in ponovna rast drevesa optimalni.
Okrasna drevesa lahko obrezujemo ob vseh letnih časih. Za drevo je najbolje, da ga obrezujemo takrat, ko je polno olistano. Ta termin sovpada z mesecem junijem in julijem. V suhem in toplem poletnem času drevo najboljer eagira na poškodbe, ki smo jih naredili z rezjo. V tem obdobju ima drevo najboljšo sposobnost celjenja ran.
Z vidika arborista (negovalca dreves na višini), je najbolje, da se drevo obreže izven vegetacije (olistanja), ker se takrat nepravilnosti in napake nadrevesu najbolje vidijo. Olistano drevo onemogoča jasen pogled po celotnemvolumnu krošnje.
Kdaj se drevesa ne sme obrezovati?
- pomlad (razen sadnega drevja), dodaten stres, iztekanje soka
- obdobje med brstenjem in popolnim razvojem listov (april)
- obdobje pred mirovanjem (ko se listi začnejo barvati, dokler ne odpadejo ali postanejo popolnoma nefunkcionalni)
- obdobje med intenzivnim iztekanjem soka (oreh –pozna zima, pomlad)
Kaj je treba upoštevati pri obrezovanju dreves?
Interval obrezovanja:
- upoštevamo fiziološke obremenitve,
- prisotne mikroorganizme (vedno pretehtamo tveganje vpliva na drevo)
Intervali obrezovanja dreves
· Mlado drevo (redno obrezovanje na 2 do 3 leta)
· Odraščajoče drevo (podaljšamo interval 3 -5 let)
· Odraslo drevo (ko je res potrebno)
· Veteransko drevo (le ko je nujno potrebno)
Skoraj vedno imamo možnost vzgojiti primerno drevo za naš vrt, ko je drevo še mlado.
Formika Arborist pred izvedbo del, poda dolgoročni načrto brezovanja dreves:
- opis vrste in ocena stanja
- priporočeni ukrepi
- interval obrezovanja glede na razvojno fazo drevesa
- vremenski vplivi
Po vsakem obrezovanju moramo za seboj pustiti drevo v boljšem stanju, kot pred obrezovanjem.
Viri in literatura:
Evropski standard za obrezovanje dreves
Robert Brus, Drevesne vrste na Slovenskem, 2., dopolnjena izd. - Ljubljana : samozal., 2012
