Kdaj je najboljši čas za obrezovanje okrasnih dreves?

Posodobljeno:

Objavljeno:

Kdaj je najboljši čas obrezovanja okrasnih dreves je pogosto zastavljeno vprašanje, ki ga slišimo na terenu. Za lažje razumevanje časovnice priporočljivosti obrezovanja dreves, vam v nadaljevanju predstavimo usmreitve in priporočila kdaj obrezovati in kdaj ne.

Kazalo vsebine

Drevesa sama po sebi ne potrebujejo obrezovanja in zaradi svojih fizioloških in mehanskih sistemov delujejo brez posegov človeka. Za doseg potreb javnosti in lastnikov dreves pa lahko opredelimo najpogostejše cilje.

Zakaj obrezujemo drevesa?

V urbanem okolju se drevesa obrezujejo iz različnih razlogov:

  • Prilagajanje omejitvam: Drevesa se pogosto obrezujejo, da se prilagodijo omejitvam, kot so odzgradnje, daljnovodi ali ceste. S tem se preprečujejo morebitne ovire ali nevarnosti.
  • Povečanje estetske vrednosti: Oblikovanje krošnje lahko izboljša videz drevesa in okolice.
  • Ohranjanje biološke vrednosti: Obrezovanje lahko pomaga tudi pri ohranjanju mikrohabitata, kar je pomembno za različne vrste življenja, ki so odvisne od dreves.
  • Omejitev nevarnosti: Odstranjevanje odmrlih ali propadajočih delov drevesa zmanjšuje nevarnost poškodb ali škode na lastnini ter preprečuje morebitne nesreče.

“Obrezovanje je negativen poseg v krošnjo in delovanje drevesa”

Pomembno je vedeti, kdaj in kako obrezovati drevesa, da se preprečijo morebitne poškodbe in stres za drevo. Drevo je treba obrezovati le, če so izpolnjeni določeni pogoji, kot so dobro zdravje drevesa, primerne okoljske razmere (brez dolgotrajnih suš ali zmrzali) in odsotnost bolezni ali škodljivcev.

Po zaključku obrezovanja morajo biti pozitivni vplivi večjikot negativni vplivi. Drevo mora biti v enakem ali boljšem stanju kot pred obrezovanjem. Če so negativni vplivi večji je bolje drevo ohraniti v obstoječem stanju.

Koliko naj meri največja dovoljena odstranitev krošnje?

Priporoča se odstranitev največ 1/3 listne mase ali ne več kot 20% krošnje. Obnova krošnje, kjer odstranimo večji delež vej je dolgotrajna in rane se ne zacelijo dovolj hitro. S prevelikim odrezom krošnje odstranimo »sončne celice« drevesa, kar pomeni manj hranil za tekoče leto in posledično manj energije za hitro obnovitev. Ena od posledic nepravilnega obrezovanja je rast adventivnih/ranitvenih poganjkov, ki imajo hitro rast in so neprimerno pritrjeni na deblo. Možni zahtevni vremenski pogoji (dolgotrajna suša ali pozeba) še poslabšajo sposobnost obnovitve.

Koliko meri največji dovoljen priporočljiv premer odreza?

Bolje je izvesti več manjših rezov bolj stran od glavnega debla, kot manjše število velikih rezov neposredno ob glavnem deblu. Priporočljiv največji premer naj ne presega:

  • 5 cm pri drevesih, ki se težje obnovijo
  • 10 cm pri drevesih, ki se bolje obnovijo

Izjeme so suhe in odmrle veje ali veje, ki jih odstranimo iz varnostnih razlogov.

Kdaj je potem najprimernejši čas obrezovanja?

Obrezovanje dreves je zaželeno v obdobju rasti, vendar se moramo izogibati obrezovanju med daljšimi sušnimi obdobju, zmrzali in obrezovanju dreves slabše vitalnosti/zdravja. Poleg vremenskih razmer moramo poznati tudi drevesno vrsto, ki jo želimo obrezati.

Nekatere drevesne vrste glede na sposobnost nastajanja lesa oz. lesnega tkiva po poškodbah (kompartmentalizacija) zaradi obrezovanja dreves:

kompartmentalizacija – na nastajanje lesa/lesnega tkiva po poškodbah (SSKJ)

Drevesne vrste glede na sposobnost kompartmentalizacije zaradi obrezovanja dreves (EVROPSKI STANDARD ZA OBREZOVANJE DREVES, 2021)

Viri in literatura: